Omemba: Vinko Möderndorfer

»tudi tvoje blato mi je ljubo / tvoj sladki anus / kot čokoladni bonbon / gnusoben si / rečeš z ljubeznijo …«

»nisi je videl že neskončno časa / a si mislil nanjo / vsakič ko si bil z drugo / je imela druga njen okus / isti glas isti vonj …«

»hočem te / sesati kot palec / ovohavati kot nevihto / hočem te skladati kot s kamnom / goreti kot obzorje / kot mehak les kot mah kot lubje / dišati kot otrok na tvojem trebuhu …«

»jaz in moja največja sovražnica / se ljubiva / ko trgava meso z najinih skeletov / šklepetava z obglodanimi kostmi / ko nama prihaja / in je nebeško / ampak potem se spet takoj sovraživa / ubijaš me naprej / jaz te koljem naprej / skuhala si moje možgane / jaz sem se zagrizel v tvoje drobovje …«

»če me boš zapustila / bom pojedel svoje prste / vseh deset / ki so te božali / – in gnetli in ščipali«

»življenje / daj no / zakolji me že enkrat / kot starega konja / in me vrzi v vrelo olje // nekomu bom dietna hrana / nekemu življenju v opomin.«

»vedno bolj / sem mrtev / in vedno glasneje kličem ljubezen / vedno bolj / sem sam / in vedno bolj / bi se vtaknil vate / da bi rešil svoje življenje.«

»… oditi v pokrajino brez rim / brez besed / zgolj v neznano bližino / bo zanimivo // izbrisati se in do kraja izžareti / ugasniti v neznano modrino / bo zanimivo / bo zelo zanimivo.«

»Večer La vita e bella je intimna pripoved v glasbi, kjer vsaka beseda in ton najdeta svoj prostor.«

»Avtor priredb je moj dolgoletni pianist Jaka Pucihar, ki bo tokrat s svojo umetniško širino povezal tri vloge – skladatelja, pianista in dirigenta večera.«

»S koncertom nameravam gostovati po Sloveniji, vendar v minimalizirani glasbeni zasedbi.«

»Če bi jaz to zelo osebno jemala, bi me zelo potrlo.«

»Ni me prizadelo, sem pa prepričan, da nekoga, mladega pesnika, mladega literata, ki šele stopa na to pot in je poln dvomov tudi nad svojim lastnim delom, da je lahko marsikoga prizadelo.«

»Ljudje v parlamentu za šport lažje dvignejo roke, ker je šport merljiv. Pri umetnosti je pa stvar veliko bolj svobodna.«

»Šport je nenehno prisoten v vsakem mediju, za umetnost imamo pa po Odmevih tisto kratko oddajo.«

»Bili so tiho, rep med noge, čuvajo svoje stolčke in svoje privilegije, se lahko vprašaš, kam gremo.«

»Če bi se politika, katera koli, nekako zavedala pomembnosti umetnosti v tem majhnem narodu, ker je umetnost še bolj pomembna kot pri velikih narodih, potem bi bila tudi boljša politika.«

»Če bo vladi do umetnikov in do umetnosti, se bo že borila za njih.«

»Se pa bojim, iskreno se bojim, da je desnica na pohodu tako v Evropi, po svetu in seveda tudi v Sloveniji.«

»Ali obstaja pot nazaj?«

»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«

»Moj bog, kakšna odgovornost.«

»Če odpreš vprašanja na odru in je med tridesetimi recimo ena oseba, ki začne o tem razmišljati in se drugače obnašati, je to že velika stvar.«

»Ne, nisem presenečena, to sem pričakovala. Nisem žalostna, sem pa zelo zaskrbljena, kam plove ta ljuba naša Slovenija.«

»Mislim, da ljudstvo sploh ni vedelo, o čem pravzaprav odloča.«

»Zaboli samo to, te laži, ki so bile v kampanji tolikokrat izrečene.«

»Kakšna bi bila Slovenija brez umetnosti? Zelo bi bila pusta, zelo bi bila žalostna.«

»Mislim, da ljudje ne morejo ves čas prenašati samo samih sebe.«

»Želim si, zelo si želim, da bi se oddahnila, in mislim, da bi bil skrajni čas, če ne se bomo res čisto zavozili.«

»Da umetniki ne potrebujejo več svobode? Vse to, vsega po malem.«